Najresnejša posledica kajenja v ustni votlini je brez dvoma pojav rakavih obolenj. V ustni votlini kadilca pa se pojavijo še črna ali temno rjava zabarvanja na zobnih vratovih, ki nastanejo zaradi nalaganja katranov in drugih proizvodov izgorevanja tobaka. Na dlesni se pojavlja kadilska melanoza, prav tako rjavo zabarvanje, ki nastane zaradi povečanega nastajanja pigmenta melanina v povrhnjih plasteh dlesni. Na dlesni kadilcev se v kombinaciji s slabo ustno higieno zaradi okvare prekrvljenosti dlesni včasih razvije zelo agresivno vnetje, ki povzroči odmrtje najbolj prizadetih področij dlesni, imenovano akutni ulceronekrotični gingivitis. Bolezen zelo spremeni obliko dlesni, najbolj pa prizadene področja dlesni med zobmi, kjer kot posledica bolezni v tkivu nastanejo kraterji, na zunaj je to videti kot pojav črtnih trikotnikov med zobmi.
Mnogo pogosteje se na dlesni kadilcev pojavi parodontalna bolezen, saj je kajenje med najpomembnejšimi poznanimi dejavniki tveganja za njen nastanek. Še pomembneje je vedeti, da kajenje zelo oteži učinkovito zdravljenje parodontalne bolezni, saj denimo onemogoča dobro celjenje tkiva po kirurških posegih. In na koncu najdemo posledice kajenja tudi na drugih področjih ustne sluznice. Značilne, s kajenjem povezane spremembe so področja povečanega poroženevanja (keratoze) sluznice na mestih, kjer je posameznik navajen kaditi cigareto, in se najpogosteje pojavijo na ustnicah, temna zabarvanja oz. melanoza sluznice, kar se najpogosteje pojavi na lični sluznici in na nebu, lasast jezik, ki nastane zaradi podaljšanja nitastih jezičnih brbončic, in nikotinski stomatitis, ki se najprej pokaže kot močneje pordela sluznica trdega neba, kasneje pa se barva spremeni v sivo-belo, značilen je še pojav drobnih vozličkov na površini sluznice in majhnih rdečih pikic, ki predstavljajo vneta in razširjena izvodila drobnih žlez slinavk. Na koncu je potrebno povedati še, da se na ustni sluznici kadilcev pogosteje kot pri nekadilcih najde bele spremembe, imenovane levkoplakije, znotraj katerih pogosteje kot v nespremenjeni sluznici najdemo prve znake spreminjanja v rakavo obolenje.
Vse te spremembe se zlahka opazi, čuti pa se le nekatere. Najbolj boleč od naštetih bolezni je akutni ulceronekrotični gingivitis, pri katerem dlesen postane močno občutljiva, lahko celo boleča sama od sebe. Pojav te bolezni spremlja močan ustni zadah in blaga splošna prizadetost, podobno kot pri virozah. Lasast jezik prizadetega prav tako lahko moti v smislu žgečkanja ali neprijetnega občutka v grlu ob stiku izrastkov na površini jezika in mehkega neba. Večina ostalih sprememb pa poteka tiho in se jih prizadeti niti ne zaveda. Med te zagotovo lahko prištejemo keratotične spremembe sluznice, levkoplakije, melanozo in parodontalno bolezen, v večini primerov pa tudi nikotinski stomatitis. Včasih pri nikotinskem stomatitisu nastanejo boleče razjede sluznice neba in takrat je gotovo nemogoče, da bi prizadeti to spregledal.
Spremembe so v splošnem odvisne od količine pokajenih cigaret in tudi od sočasnega vpliva drugih škodljivih razvad, npr. prekomernega uživanja alkohola. Nekatere posledice so zelo pogoste, denimo kadilska melanoza, ki se pojavi pri 25‒30 % kadilcev. Pogosti spremembi sta še keratoze in parodontalna bolezen. Akutni ulceronekrotični gingivitis in nikotinski stomatitis se pojavljata bolj redko in v povezavi z dobro poznanimi dodatnimi dejavniki tveganja. Nikotinski stomatitis denimo prizadene samo starejše, res hude kadilce, še pogosteje kadilce cigar ali pip, saj je povezan z dolgotrajnim učinkom povišane temperature v kombinaciji s strupi cigaretnega dima. Akutni ulceronekritični gingivitis pa prizadene večinoma mlade osebe, ki imajo že prisotno, s slabim čiščenjem povezano blago vnetje dlesni in pri katerih se zaradi nekega dodatnega dejavnika, denimo stresa ali virusne okužbe, poslabšajo imunološki mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovito borbo z mikroorganizmi našega okolja.
Večino bolezni, celo nikotinski stomatitis, ki jih povezujemo s kajenjem, lahko opazimo tudi pri nekadilcih, vendar mnogo manj pogosto in v bolj blagih oblikah. Določene, s kajenjem povezane bolezni ustne sluznice imajo maligni potencial. Zato je potrebno pri kadilcih še posebej natančno opredeliti vse razjede in bele spremembe na sluznici, še posebej če so trdovratne, prisotne na visoko rizičnih področjih ustne sluznice, denimo na jeziku ali ustnem dnu. Samo na osnovi pregleda pa ni mogoče natančno opredeliti nevarnosti, povezane s posamezno spremembo, za to je potreben natančen mikroskopski pregled tkiva, ki je edino vodilo, ali se določeno spremembo na ustni sluznici lahko samo opazuje, ali jo je treba odstraniti. Podobno velja za pigmentne spremembe, ki po videzu prav tako lahko spominjajo na nekatera rakava obolenja.
Vedno bolj je razširjena uporaba tobaka za njuhanje v ustih (snuff dipping). To se na prvi pogled morda zdi dobra rešitev, treba pa se je zavedati, da varnega načina uživanja tobaka ni in da tudi njuhanec vsebuje nikotin, katran in druge kancerogene snovi, ki se absorbirajo in delujejo na oddaljena mesta, na ustno sluznico pa učinkujejo še močneje. Poleg tega njuhanec mehansko poškoduje ploskve zob in dlesni, s katerimi pride v stik, kar potem zahteva zahtevne obnovitvene postopke na zobeh in dlesni, da se tako nastala škoda popravi.
Edini pravi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prepoznavo s kajenjem povezanih sprememb ustne sluznice in njihovega zdravljenja, so zobozdravniki. Večina ljudi zobozdravnika obišče vsaj enkrat letno, zobozdravniki pa se dobro zavedamo škodljivih posledic kajenja in dobro poznamo posledice, ki jih najdemo v ustni votlini kadilcev. Drugega strokovnjaka na »prvi bojni liniji« žal ni. Za prepoznavo potencialno malignih sprememb žal samo pregled pri zobozdravniku ni dovolj, v takšnih primerih je potrebna napotitev k specialistu oralne in maksilofacialne kirurgije ali v nekaterih primerih k parodontologu, ki bo spremembo delno ali v celoti odstranil in tkivo poslal na pregled k specialistu patologije. Prenehanje kajenja je edini ukrep, ki povsem pozdravi določene bolezni, denimo nikotinski stomatitis, ter zmanjša možnost razvoja ostalih posledic kajenja v negativni smeri. Kot parodontolog bi še posebej poudaril, da brez prenehanja kajenja tudi ni možno pričakovati uspešnega zdravljenja parodontalne bolezni in da je morda ravno soočenje s prvo škodljivo posledico kajenja lahko za prizadetega dodatna motivacija, da to škodljivo navado povsem opusti in na ta način pri sebi močno zmanjša možnost nastanka usodnih posledic.
V Sloveniji kadi 24 % prebivalcev, starih nad 15 let, kar nas po podatkih Inštituta za javno zdravje uvršča v evropsko povprečje. Več od Slovencev kadijo le še Bolgari (35 %), Grki (33 %) in Turki (33 %), najmanj kadilcev je na Švedskem in v Združenem kraljestvu, kjer kadi 17 % oseb, starih nad 15 let. Do razlik prihaja zaradi tradicije in kulturnih značilnostih, različnega vpliva tobačne industrije in lobiranja, razlik v programih nadzora nad tobakom (zakonodajo) ter razlik v obsegu financiranja programov opuščanja kajenja. Države z najnižjimi deleži kadilcev imajo praviloma visoke cene tobačnih izdelkov in strogo zakonodajo na področju nadzora nad tobakom. V Sloveniji kadi približno 10 % nosečnic, kar pomeni, da je vsako leto tobačnemu dimu izpostavljenih več kot 2000 še nerojenih otrok. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev (oz. 3.600 prebivalcev Slovenije na leto ali deset na dan), ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Pljučni rak je skoraj v 90 % posledica kajenja tobaka. Po zadnjih podatkih je v letu 2014 za pljučnim rakom v Sloveniji zbolelo 1327, umrlo pa 1181 prebivalcev.
Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerem koli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Za uspešnost opustitve kajenja so zelo pomembne tri stvari: želja in odločitev prenehati kaditi, uporaba ustreznih strategij za spoprijemanje s skušnjavo v situacijah, ko bi po stari navadi običajno prižgali cigareto, in temeljna zavezanost osebe, da se tobačnemu izdelku odreka ne glede na situacijo.
Ena od vrst brezplačnih pomoči kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je svetovalni telefon na številki 080 27 77, ki je objavljena tudi na embalaži tobačnih izdelkov. Na tem telefonu svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci, uporabniki pa dobijo informacije o škodljivostih kajenja, prednostih nekajenja, metodah opuščanja kajenja, ki so v Sloveniji na voljo, kam se obrniti po pomoč, informacije o tem, kako opustiti kajenje, izvaja se tudi podpora v času opuščanja kajenja in podpora v času vzdrževanja abstinence. Podobni programi potekajo tudi v zdravstveno-vzgojnih centrih (ZVC), ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, ne potrebujejo napotitve osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Kontakti ZVC-jev so dostopni na:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/seznam_zvc.pdf .
Po podatkih za leto 2017 se je oblik svetovanja za opuščanje kajenja v ZVC udeležilo 454 oseb.
Kajenje je opustila približno četrtina (24 %) udeležencev skupinske oblike svetovanja za opuščanje kajenja oziroma približno tretjina (31 %) oseb, ki so se odločile za individualno obliko podpore. Približno polovica jih je znatno zmanjšalo število pokajenih cigaret (delna uspešnost).