Kako ukrepati ob možganski kapi

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot deset dnevno. Možganska kap najbolj ogroža starejše, kadilce, bolnike z visokim krvnim tlakom, z visokimi ravnmi maščob v krvi ali dedno obremenjenostjo z aterosklerozo. Pri otrocih se pojavi izjemno redko.

Avtorica: Maja Korošak

Kot pove Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo Nevrološke klinike v Ljubljani, večjih razlik med moškimi in ženskami glede pojavnosti možganske kapi ni. »Res je, da moški lahko zbolijo mlajši, ženske pa zaradi tega, ker je njihova življenjska doba daljša, razvijejo podobno tveganje kot moški v kasnejših letih.«

Približno 30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je zelo težko stanje, saj v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v letu dni še dodatna petina, visok delež pa jih trpi zaradi velike in trajne oviranosti. Zdravniki poudarjajo, da bi posledice možganske kapi s hitrim prepoznavanjem in sodobnimi načini zdravljenja in rehabilitacije lahko omilili in preprečili marsikatero smrt. Pomembno je, da znake možganske kapi prepoznajo tudi mladi, saj so tudi oni marsikdaj priča takšnemu dogodku in je dobro, da znajo ukrepati.

Štiri ure in pol

Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo invalidnost in umrljivost. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot štiri ure in pol po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti. Ko se zgodi možganska kap, je zato izjemnega pomena, da zelo hitro ukrepamo.

Hitro ukrepanje

Kot smo izpostavili na začetku, je izjemnega pomena, da ljudje znajo prepoznati znake možganske kapi in tako čim prej pokličejo pomoč. Pri tem nam pomaga kratica GROM, ki jo zdravniki pogosto omenjajo, saj si z njeno pomočjo lažje zapomnimo znake.

Že beseda grom spominja na to, da kap pride nenadoma, kot grom, in nas večinoma preseneti. Vsaka od črk pa ima poseben pomen.

G – pomeni, da ima lahko bolnik motnjo govora: ne more se spomniti pravih besed, ali pa govori nerazločno.

R – roka ali noga postaneta šibki, ohromita, sta nespretni, roka visi ob telesu.

O – ena stran obraza se povesi – ustni kot se povesi.

M – pomeni, da so pomembne minute. Ukrepati je torej treba takoj: poklicati reševalce in bolnika čim prej prepeljati na urgenco. To je, kot pove tudi Igor Rigler, edini možen in nujen ukrep.

Rigler poudari še to, da se pri srčnem infarktu vsi zelo hitro odzovejo, saj bolnika močno boli. Pri možganski kapi pa bolečina ne nastopi in zato se ljudem v bližini bolnika hitro ukrepanje ne zdi tako nujno. A je!

Če bolnik pride do nevrologa dovolj zgodaj in če je zdravljenje uspešno, se lahko zgodi, da pride v bolnišnico s težko nevrološko prizadetostjo, odide pa povsem brez težav, kot da ne bi nikoli doživel možganske kapi. Taki primeri so sicer redki, vendar zadnje čase vedno pogostejši, še doda dr. Rigler.

Takojšen klic na 112

Edino pravo pot pomoči predstavlja takojšen klic na številko 112, brez odlašanja! Ne pozabimo: Čas so možgani! Bolnika nikdar ne puščajmo samega, saj se mu stanje lahko nenadoma poslabša in bodo potrebni dodatni ukrepi. Izjemnega pomena je poznavanje časa nastanka simptomov možganske kapi! Če je bolnik pred našimi očmi nenadoma ohromel po eni strani, začel nerazločno govoriti ali padel, si zapišimo ali zapomnimo čas dogodka. Če bolnika že najdemo s simptomi možganske kapi, skušajmo ugotoviti, kdaj je bil nazadnje v svojem običajnem stanju. Poznavanje časa nastanka simptomov možganske kapi je namreč bistveno pri odločanju o možnostih nadaljnjega zdravljenja!

Do prihoda reševalcev

Kako do prihoda reševalcev lahko pomagamo bolniku? Bolnika s simptomi možganske kapi poležemo na čimbolj udobno podlago. Ob zoženi zavesti naj leži v stabilnem bočnem položaju, še posebej ob slabosti in bruhanju. Ne dajemo mu hrane, pijače in nobenih zdravil! Dajanje aspirina v takšnem primeru je napačno in potencialno škodljivo, saj ne vemo, ali ni morda utrpel možganske krvavitve. Poleg tega pa bo morebitno zdravljenje z raztapljanjem krvnega strdka bolj tvegano zaradi večje možnosti krvavitve! Do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči počakajmo ob bolniku in ga opazujmo (slabšanje stanja, pojav krčev – epileptični napad).

Medtem pripravimo seznam bolnikovih zdravil (lahko zberemo škatlice zdravil) in jih izročimo ekipi nujne medicinske pomoči. Pomembno je poznati bolnikove glavne bolezni, nedavne poškodbe, operacije, morebitne krvavitve iz prebavil, sečil in rodil, že utrpele znake možganske kapi in morebitne alergije, predvsem na zdravila.

Ob prihodu ekipe reševalcev na kratko povemo, kaj opažamo pri bolniku, predvsem je pomembno navesti čas nastanka simptomov oziroma čas, ko smo bolnika nazadnje videli v njegovem običajnem stanju. Izročimo seznam zdravil, ne pozabimo na pomembna spremljajoča bolezenska stanja. Ekipa nujne medicinske pomoči bo bolnika odpeljala v najbližjo bolnišnico z najvišjo stopnjo nujne vožnje. Koristno je, da se nekdo od svojcev ali očividcev odpravi v sprejemno ambulanto bolnišnice, da bo lahko nudil dodatne informacije sprejemnemu zdravniku.

Nisem vedela, da je babico prizadela možganska kap

Maja Kejžar se še zelo dobro spominja dogodka pred dobrimi tridesetimi leti, ko je babico v njeni navzočnosti prizadela možganska kap. Žal takrat tega nista vedeli, Maja ni znala pravilno ukrepati in če bi, bi to lahko preprečilo babičino prezgodnjo smrt. Ko se je pozneje odločala za študij in se zaposlila v farmacevtskem podjetju, si je prizadevala, da lahko zdaj deluje prav na tem področju ozaveščanja o znakih možganske kapi in o pravilnem ukrepanju.

Kako se je zgodilo? Njena babica je pred tistim dogodkom že imela dva prehodna napada, tako imenovani tranzitorni ishemični ataki. Tranzitorna ishemična ataka (TIA) ali prehodni ishemični napad je podoben možganski kapi, le da ima blažje posledice. Nastane zaradi zmanjšanega dotoka krvi v možgane. Tako kot možganska kap je tudi TIA pogostejša pri moških, možna pa je tudi družinska nagnjenost k bolezni. Enaki so tudi dejavniki, ki pospešijo razvoj bolezni, in sicer kajenje, visok krvni tlak in prehrana z visoko vsebnostjo maščobnih kislin. TIA je opozorilni znak, ki ga nikakor ne gre jemati zlahka, saj mu pogosto sledi možganska kap.

Čeprav simptomi TIA po navadi izginejo v manj kot eni uri, se napadi pogosto ponavljajo. Bolnik lahko v enem dnevu doživi več napadov, kar se lahko dogaja več dni zapored.

Ob teh dveh napadih babica ni obiskala zdravnika, le ulegla se je in se odpočila. In ko se je zgodilo tretjič, bila je mala možganska kap, prav tako niso ukrepali urgentno.

Ključno je prepoznati značilne znake

Maja Kejžar se spomni značilnih znakov, ki pa jih takrat ni znala prepoznati. Videla je babico, kako je pospravljala pomito posodo. Ko je hotela dvigniti eno od skodel, ji je roka vsakič padla dol. »Spogledali sva se in videla sem grozo v njenih očeh.« Babica ni spregovorila, danes Maja ve, da niti ni mogla, pa ne zaradi šoka. Težave z govorom so eden od znakov možganske kapi. Tudi Maja je bila prestrašena in naredili sta natanko to, kar danes vemo, da ni dobro. Skušala jo je potolažiti in ji svetovala, naj se gre odpočit in bo bolje. Pomagala ji je v posteljo in babica je potem zaspala. Ko se je zjutraj zbudila, se je res počutila bolje. Bili sta veseli, da je bilo tako.

K zdravniku je sicer šla, a precej pozno. Osebni zdravnik jo je pregledal in ji čez čas predpisal aspirin. Ker so se ji po jemanju aspirina pojavili izpuščaji, so to terapijo ukinili. Skratka, ni bilo nujnega ukrepanja. Pred toliko leti možganske kapi niso obravnavali na enak način. Čez nekaj tednov je babico prizadela velika kap in po njej je umrla. To prezgodnjo smrt bi lahko s pravilnim ukrepanjem preprečili.

Maja Kejžar poudarja, da možganska kap ni vedno zelo dramatičen dogodek. »Tudi pri mali kapi oziroma pri prehodnem ishemičnem napadu, torej vedno, ko opazimo znake možganske kapi, je potrebno nujno ukrepati. Poklicati nujno medicinsko pomoč, torej številko 112, in tam nam bodo povedali, kako naprej.«

Akcije Društva za zdravje srca in ožilja za ozaveščanje mladih

Pri Društvu za zdravje srca in ožilja se zavedajo pomena ozaveščenosti o znakih možganske kapi in pravilnem ter hitrem ukrepanju. Zato so za srednje šole oblikovali delavnice, na katerih bosta dijake o vsem tem informirala zdravnik nevrolog in bolnik, ki je preživel možgansko kap.

Skip to content